Osebna preobrazba v času izgorelosti

Če ste spremljali moje kolumne in pa članke vezane na izgorelost ali pa z njo povezane sorodne teme, boste lahko opazili, kako moje osebne izkušnje, izkušnje drugih in ostale študije na tem področju sovpadajo z napisanim, ki sledi.

 

Zadnje obdobje je bilo kar pestro in zanimivo, z veliko osebnimi preizkušnjami. Bilo je obdobje polno novih spoznaj na vseh področjih. Predvsem na področju mojega profesionalnega dela (prodaja) in za enkrat še sekundarnega (svetovanje). V tem obdobju sem spoznal kako pomembno je delovati v urejeni strukturi, kjer ne igra vedno ključne vloge le zaslužek. Prav tako sem v tem obdobju spoznal kar nekaj ljudi, ki so v obdobju izgorevanja ali pa so že močno izgoreli. Dejansko se dogaja efekt na katerega sem opozarjal pred približno 2 leti, da bodo ljudje »pokali, kot žarnice« in danes se to res dogaja. Vedno več se tudi piše in govori o tem, kar nam lahko pove, da stvar dejansko postaja vsesplošni problem oz. »bolezen« sodobnega časa. Sam sicer nisem pristaš besede »bolezni« pa naj si gre za katerokoli stanje, saj gre le za anomalijo, ki se je pričela na energetskem/psihičnem telesu. Ko enkrat ta del ozdravimo po tem anomalija izgine. Lahko pa izberemo drugo pot in rečemo »DA, bolni smo«, ter se tako poistovetimo s to »formo«, ki se ji reče bolezen, vendar ravno to je ena izmed največjih blokad zakaj ne ozdravimo na kateremkoli področju.

Kakor koli, opažajo se konkretni premiki na področju izgorelosti, predvsem na ozaveščanju te problematike. Z ženo sva se pred kratkim pogovarjala po vseh primerih, ki sva jih imela/srečala, da dejansko obstaja več vrst izgorelosti: lahko izgorimo zaradi pretiranega dela, lahko izgorimo zaradi prehudih travmatičnih dogodkov iz preteklosti s katerimi se ne upamo oz. nimamo moči se soočiti ter jih  tlačimo v podzavest, lahko govorimo o športni izgorelosti, navsezadnje tudi o izgorelosti na področju starševstva. Skupno vsem je, da nas do tega pripelje energetski zapis ali pa »podedovani« družinski vzorci (prepričanja ter drugi neprijetni dogodki od katerih bežimo), če vam je tako bližje. Tako smo formirali skupek nekih vedenjskih vzorcev, ki so se v nas »zažrli« in nas ne spustijo. Resnično gre za formacijo težkih / samouničevalnih programov, ki se jih sami težko znebimo, brez močne notranje volje ter pomoči pravih ljudi. Te vzorci nas ženejo preko skrajnih meja, da bi se dokazali, da bi uspeli, da bi zabrisali bolečine, da bi sebi dokazali da je drugače,…in kar je najhuje, NIKOLI SE NE NASITIMO, peljejo nas do skrajnih meja. Tako telo konstantno izgorevamo, ga trpinčimo. Skoraj vedno se izgorelosti zavemo šele, ko je prepozno. Žal. Takrat se moramo soočiti z »večglavo pošastjo«. Zakaj?

Dejansko moramo zbrati močno notranjo voljo ob že tako izčrpanem telesu, da pričnemo spreminjati: način prehranjevanja, način razmišljanja, ki nas vodi v drugačna delovanja, se vprašati ali nas okolje v katerem smo obremenjuje, pričnemo z nego svojega telesa, ter kar je najbolj pomembno, se obrnemo vase, V SVOJE SRCE od katerega smo se z norim tempom, divjanjem in obremenjevanjem močno oddaljili. Naučiti se moramo kaj je za nas najbolj pomembno, naučiti se moramo živeti tukaj in sedaj / se osredotočati nase, se pričeti spoštovati, si vzeti čas za vse kar počnemo, prenehamo z norim hitenjem, itd… Vsekakor pa moram poudariti, da trenuten sistem v katerem živimo dobesedno spodbuja izgorevanje, še posebej če nismo trdno zgrajeni in notranje močni. Zato je v tem okolju potrebno delo na sebi, potrebno se je obrniti vase in izhajati iz centra svoje moči, ne glede na vse.

 

Vse napisano se mi je v teh dneh močno potrjevalo. Določene stvari sem izkusil tudi na lastni koži. Priznam, da je bila moja prehrana malo slabša, povečal sem osebnost kofeina ter izključil nekaj zelo pomembnih dodatkov k prehrani (C vitamin, itd..), prav tako pa se je moje sproščanje ob večerih zmanjšalo. Posledice? Že po 3 tednih sem začutil, da mi pada odpornost, pada koncentracija, itd. …Hitro lahko pademo nazaj v cikel izgorevanja, vendar je sreča ta, da se ga zavemo veliko hitreje, saj se kaj hitro spomnimo kako hudo je lahko stanje, ko rehabilitacija traja mesece in mesece, ter kako lahko tako stanje prične rušiti družinski cikel. Hkrati pa sem se v tem trenutku pričel zavedati, kako veliko bolečin še nosim v sebi pred katerimi še kar bežim. Res je, gre za proces, ki se ne končna kar »čez noč«. Grajenje je počasno, vendar pa izredno temeljito. Skrb za telo je izjemnega pomena.

 

V zadnjih dneh, ko sem med drugim dajal tudi intervju o izgorelosti (več vam razkrijem kmalu) in ko sem bil, kar malo zgrožen nad vse večjimi primeri res hudih izgorelosti, sem se vprašal,  »ZAKAJ?«

Zakaj se vse to  dogaja? Kam vse to pelje? Že pred časom sem napisal, da je zaradi vsesplošnega tempa življenje postalo veliko hitrejše in hektično. Mogoče se bo zdela naslednja trditev smešna, pa vendar le se upam trditi, da smo pričeli živeti v  neki »virtualni resničnosti« ali bolje rečeno »navideznem oblaku« v katerem imamo občutek, da smo v konstantni tekmi, dokazovanju, primerjanju, ipd... Da podkrepim napisano. Ko zjutraj vstanemo je ena izmed rednih rutin, ki jo opravimo pregled družabnih omrežji na telefonih, e-pošte, e-novice, novice, itd.. Ko pridemo v službo pademo v intenziven proces dela, ki nas ne spusti do konca delavnika. Čas na malicah ali pa ob kavah preživimo na »pametnih telefonih« in če se s sodelavci ali prijatelji pogovarjamo, se pogovarjamo o »super novicah«, ki so nam predstavljene na vseh teh »pametnih telefonih«. Ko pridemo domov je naša najljubša postaja »TV + kavč« in super je, če zraven še kaj prigriznemo. Dejansko moramo biti v stiku z vsemi temi informacijami drugače nismo kompatibilen govorec oz. vsaj občutek imamo tak. Naš UM ima občutek, da je dobro le, če smo v tem procesu, vendar pa nam srce oz. notranji občutek govori drugače, zato smo se pričeli temu upirati. Dejansko smo postali civilizacija »individualistov«, ravno to kar človek ni. Človek tako daleč od simbioze še ni živel. Seveda je res, da skupaj gradimo veličastna mesta in druge otipljive stvari, vendar kaj pa: ODNOSI in MEDSEBOJNA KOMUNIKACIJA – je vse to v harmoniji? Človek in narava je grajena, da živita v simbiozi in ne po zakonu »močnejši preživi«, kamor koli pogledamo vidimo ta odnos. Sistem pa nas sili v »močnejši preživi«, zato preprosto ni več sočutja in ni več harmoničnih komunikacij. Živimo v času, ko tekmujemo kdo bo imel več, bolje in hitreje. Pomemben nam je izgled in ne notranja lepota ali pa še bolje ravnovesje obeh.

 

Morda se dotaknem še tega, kar je tudi veliko slišati v zadnjem času. Izgorelim predpisujejo daljši počitek. Pa je to dovolj? Vsekakor ne, počitek je le majhen drobec v mozaiku poti iz izgorelosti. S počitkom ne spremenimo načina delovanja, ne spreminjamo svojih vzorcev, ne zdravimo svoje bolečine. In kaj se zgodi? Po daljšem počitku se vrnete nazaj na delo in v zelo kratkem času se zgodba še enkrat ponovi. Seveda, saj je pot iz izgorelosti dolgotrajna, zahteva zares veliko mero notranje moči, popolnoma nov način delovanja, soočanje z lastno bolečino, spremembo prehranjevanje, itd. Gre za res veliko število drobcev, ki zapolnijo mozaik do našega notranjega ravnovesja, ko lahko rečemo, zdaj sem "nova oseba", izgorelost je bila odlična učiteljica in priložnost, da sem spoznal samega sebe, se bil pripravljen soočiti sam s seboj in začel delovati na drugačen način. Pravzaprav gre za celostno osebno preobrazbo.

 

Ključ je v tem, da znamo ločiti SLUŽBA-PROSTI ČAS-DRUŽINA in to postaviti v harmonijo, da smo si sposobni reči dovolj in postaviti meje, sebi in drugim, v prvi vrsti pa znati živeti ta trenutek - preteklost je bila učiteljica, prihodnost pa je neznanka, zato je pomemben samo ta trenutek. Vse to pa dosežemo le, če osebnostno rastemo, če smo pripravljeni delati na sebi. Pot ni enostavna, vendar verjemite, splača se.

 

 

 

 

Share on Facebook
Share on Twitter
Please reload

Featured Posts

Izgorelost in tesnoba, kot globalno prebujanje in opozorilo človeku?

January 25, 2017

1/1
Please reload

Nedavno objavljeno:

February 26, 2019

Please reload

Arhiv:
Please reload

Tel: 040-237-222 (Robert); 040-803-525 (Neja)

info@superpotencial.si

Robert M. Šurca

NLP coach practicioner

***

Neja M. Šurca

Učiteljica meditacije in Pravljične joge

SUPER POTENCIAL, Robert M. Šurca s.p.

V Zatišju 5, 1360 Vrhnika

DŠ: SI83466991

Matična številka: 6479251000

Vpis v register: 1.11.2013

 

  • Grey Facebook Icon