Borba med moškim egom in ranljivostjo

Kako pa je moškemu v tej družbi priznati, da je ranljiv in da na neki točki ne zmore več? Tako se je glasilo vprašanje Maje Golob na NETpro konferenci za okroglo mizo.

Dobro vprašanje, ki mi je dalo misliti. Kako se moški odzovemo na trenutek, ko ne zmoremo več? Sprašuje se kaj si bodo vrstniki mislili o njemu? Ali je "dec" ali ni? Sili ga, da v tej bolečini pokaže čustva, vendar se pri tem sramuje svoje ranljivosti, saj ne želi kazati »nemoči«. Na videz so vsi močni in »možati« v resnici pa se bojijo točke, ko tako ali drugače ne bodo zmogli več. Vem, da je veliko žensk, ki bi si od svojega partnerja želele videti tudi nežnejšo plat, vendar se iz družbenega vidika »to ne spodobi«. Kar še vedno vlada ta zastarela miselnost, ki moškemu prepoveduje kazati čustva, kazati ranljivost. V resnici pa je to popolnoma napačno in ravno to moškega danes hromi še bolj kot kadar koli.

Moški in ženska se zaradi vseh teh stereotipov ne moreta v popolnosti povezati in tako v osnovi trpi partnerska zveza, ki pa je temelj zdravega razvoja osebnosti in kasneje otrok, če se za njih seveda odločita. Moški igra nezlomljivega in čustveno hladnega, ženska pa verjame, da je narava moškega v resnica taka.

Moški EGO ima največjo težavo priznati, da je ranljiv. Dejstvo je, da moški veliko težje prizna, da nekaj ne zmore, ker to sprejme kot »osebni poraz«. Zlomljen, nemočen in ranljiv tega ne bo priznal tudi, ko je že popolnoma izgorel. Ravno to pa ga lahko pelje v pogubo. Življenje polno bolečin in bede. Življenje preživlja, ne pa živi. Išče kratke in hitre užitke v razno raznih odvisnostih. V zadnjem času sem zasledil že kar nekaj primerov, ko je partner zaradi preobremenjenosti izgorel, ne zmore več. Kakšna je bila njegova prva reakcija? Nič mi ni, vse bom sam, vse je ok. Med tem pa se muči sam in celotna njegova družina, ko ga gleda, kako iz dneva v dan v groznih mukah životari v popolnosti izčrpan. Edina pot je priznati si čustva in pokazati ranljivost, se zbrati in razčistiti sam s seboj ter svojo preteklostjo, ki ga je pripeljala do izgorelosti. Druge poti ni.

 V življenju ni nič težjega, kot da se ves čas trdiš biti nekdo namesto, da bi preprosto bil ti. Preko izgorelosti sem se naučil marsikaj in marsikaj se še vedno učim. Iz lastnih izkušenj se upam trditi, da je najmočnejša stvar v družini resnična ljubezen med partnerjema, ki je vir energije. To pa se lahko ustvari le, če je moški to kar je, se sprejme tudi, ko je ranljiv. Resnično sem bil neizprosen do sebe, želel sem biti jeklen, neuničljiv, trd, surov in če se je le dalo, čustev nisem želel kazati. V otroštvu sem nemalokrat slišal stavek, fantje ne jokajo in ta vzorec se je zasidral globoko v meni. Iz tega razloga še danes čustva težje pokažem, a se učim in se trudim, korak za korakom.

Kakšen je rezultat te surovosti do samega sebe? Izgorelost, notranji nemir in izčrpanost. Se splača? Zagotovo ne! Živimo le nekaj »trenutkov«, tistih nekaj let in ni vredno, da na koncu svojega življenja obžalujemo to, da preprosto nismo izrazili sebe, da nismo svojega otroka resnično nikoli pogledali v oči ter mu iz srca povedali, da ga imamo radi, da nismo nikoli objeli svoje partnerke z iskreno hvaležnostjo, jo poljubili in povedali kako močno jo ljubimo. Mar ni to smisel vsega? Ohranjati ta občutek ljubezni znotraj sebe, ter se izražati kakor čutimo?

 

Pred časom sem imel čast spoznati  Tjaši Artnik Knibbe.  Svoji knjigi je dala naslov RANLJIVA, beseda, ki v sebi nosi neverjetno moč resnice. Družba bi počasi morala spoznavati moč te besede. V popolnosti smo osiromašeni in izčrpani zaradi tega, ker želimo biti vse drugo samo ranljivi ne, hkrati pa vedno bolj ustvarjamo kaotični nemir, ter samemu sebi ne dajemo več prostora, kjer bi se lahko resnično ustavili in čuječi. Z njo sem imel priložnost govoriti tudi o pravi samozavesti in o razumevanju ranljivosti, čutnosti in milini. Vedno bolj vidim ter izkušam, da je to prava notranja moč, tista sila, ki bi jo moški na vsak način radi izkusili in izrazil preko neke navidezne brezčutnosti, vendar pa ravno s tem v popolnosti zgrešimo bistvo. Ustvarja se le bolečino, konflikte in vse več bolezni, ne samo izgorelosti. Poznam veliko primerov dobrih fantov, ki imajo v sebi čutnost in pravo notranjo moč, ki pa jo žal šibijo z navidezno močjo primitivnega izražanja v družbi. Redkim je uspelo biti in živeti to kar so, videti so srečni in izpopolnjeni. Nihče pa ne ve, da so te redki, skozi izražanje svojih čustev, bolečin in neuspehov morali premagovati zares velike notranje omejitve, danes pa je to plod njihovega dela. Za moškega, ki je bil ranjen že v otroštvu je to izredno težko, lahko bi celo rekel življenjski projekt.

 

 

Ja, moški so pripravljeni dvakrat izgoreti in si tega ne priznati. Pripravljeni so žaliti in iti preko vseh meja, da bi dokazali kako močni so,  samo zato, ker globoko v sebi mislijo, da je tako prav. Pripravljeni so zapuščati ljubljene, da bi ugajali stereotipom, ker verjamejo, da jih bodo po tem bolj cenili in ljubili. Naredijo vse samo, da gradijo svojo lastno vrednost, žal pa na napačnih temeljih. Bolečino utapljajo v alkoholu ali pa v bilo katerih drugih substancah, samo da se ne bi soočili z notranjo bolečino, ki bi jo morali izraziti preko čustev. Da bi pokazali ranljivost? Nikoli!

Vendar pa sem prepričan v to, da lahko dolgotrajna bolečina, trpljenje in trd pristanek na tleh razbije še tako trd oreh v obliki »moškega ega«. Vidim, da je vse več moških, ki počasi priznavajo, ki se počasi pričenjajo o tem tudi odprto pogovarjati. Veliko je govora okoli moške energije in izražanja le te. Stvari se počasi a vztrajno spreminjajo, saj je kritična masa bolečine pričela trgati stereotipne okove, ki so moškega držali v kletki bolečine.

 

Želim si, da bi se pričeli zavedati, da je garanje, poslovno dokazovanje, surovo tekmovanje in neizprostnost v moškem svetu eno veliko breme, ki negativno vpliva na celotno družbo.

 

Robert M. Šurca

 

 

 

Share on Facebook
Share on Twitter
Please reload

Featured Posts

Izgorelost in tesnoba, kot globalno prebujanje in opozorilo človeku?

January 25, 2017

1/1
Please reload

Nedavno objavljeno:

February 26, 2019

Please reload

Arhiv:
Please reload

Tel: 040-237-222 (Robert); 040-803-525 (Neja)

info@superpotencial.si

Robert M. Šurca

NLP coach practicioner

***

Neja M. Šurca

Učiteljica meditacije in Pravljične joge

SUPER POTENCIAL, Robert M. Šurca s.p.

V Zatišju 5, 1360 Vrhnika

DŠ: SI83466991

Matična številka: 6479251000

Vpis v register: 1.11.2013

 

  • Grey Facebook Icon