ZAKAJ JE NOTRANJI MIR TAKO POMEMBEN?

December 28, 2018

Ker se v času božičnih praznikov in pričakovanju novega leta, kar se le da trudimo preživljati v miru je tudi prav, da se poizkušamo vsaj za trenutek zavedati samega pomena te besede in njeno resnično moč.

 

 

Celo leto hitimo, se redko ustavljamo in pristno veselimo. Opazujem ljudi in njihove odnose, ki so vedno bolj prazni in da ne bo pomote ni vse tak črnogledo, so tudi odnosi, ki cvetijo in so vredni občudovanja, pa vendar le. Danes so v večini pomembni samo rezultati. Veliko ljudi si išče družabnike pri katerih bodo imeli takšno in drugačno korist. Vedno manj pa je odnosov kjer je cenjena pristnost in brezpogojno sprejemanje. V tem letu sem opazoval kako se je ta razkorak med temi odnosi glede na pretekla leta še bolj bistril, na vseh nivojih. Na eni strani lahko vidimo pustost, praznost in popolnoma platonske odnose v določeni družbi, spet na drugi pa odnose, ki so globoki, odprti in predvsem pristni. Pri slednjih je opaziti in čutiti, kako smo v tej družbi veliko bolj zadovoljni, samozadostni in polni energije. Nasprotno pa se dogaja pri teh pustih in suhoparnih odnosih, kjer se počutimo izžete in velikokrat iz teh odnosov odhajamo negativni in celo pesimistični. Hvaležen sem, da vedno bolj jasno vidim kateri odnosi so odnosi, ki so vredni dolgoročne nege in niso le mimobežni. So odnosi za katere sem iz dna srca hvaležen, tudi za te negativen saj sem s pomočjo njih lahko videl še bolj jasno vrzel med obema.

 

V iztekajočem se letu so bili trenutki, ki niso bili najbolj enostavni in ravno te trenutki so me kasneje še dodatno utrdili. Bilo pa je tudi kar nekaj situacij v katerih sem pri sebi začutil veliko notranjega nemira, razdraženosti in napetosti. Zdi se mi, da so mi te stvari velikokrat onemogočale biti zares v sebi, da bi se lažje odločal za boljše rešitve, da bi bolje in kvalitetnejše deloval v medsebojnih odnosih in bil na splošno boljša oseba. Še kako dobro se zavedam, da je lahko dolgoročno intenzivno delo na vseh področjih glavni razlog za notranji nemir pa vendar le smo samo ljudje in lahko bi rekel, da sem v letošnjem letu doživljal veliko trenutkov v katerih sem se bil primoran soočati z vsem tem. Prav tako se mi zdi, da tudi okolica deluje vedno bolj nemirno, vse na hitro, vse platonsko, eden čez drugega in ja strpnost je postala redka vrlina. Praznični December, ki bi »moral« biti v znamenju miru, medsebojnih odnosov in strpnosti je vse bolj nemiren, zaradi vseh teh pričakovanj in družbenih okvirov v katerih smo se znašli. V vseh večjih nakupovalnih centrih in drugih središčih obdanih z ljudmi je bilo v teh dneh čutiti ogromno nemira, evforije in nekakšne nevrotičnosti. Tekma v tem, kdo bo imel čim večja darila pod božično jelko, kdo bo imel čim bolj pisano mizo jedi in kdo bo okoli tega naredil čim boljšo sliko, da jo bo pokazal drugim na vseh družabnih omrežjih. Vse to, da ustrežemo idealom družbe. Med tem pa pozabljamo na resnične in pristne vrline, ki nas krasijo. Duh človeka s tem postaja vedno bolj prazen in nemiren. Ker smo vedno bolj nemirni, želimo še več instant "pomirjeval" v obliki novega nakupovanja, novih potrdila od drugih, panično doseganje razno raznih statusov, ki so v domeni naše družbe in tako dalje. Žalostno je opazovati kako smo iz družbe iztisnili zadnje koščke pristnega prazničnega vzdušja, ki niso v masovnem nakupovanju in dokazovanju kaj kdo ima in kje se kdo nahaja, ampak je to vzdušje le pristno preživljanje trenutkov z ljudmi, ki jih imamo radi, ta domačnost, ta toplina...Kje je vse to? Se bo naša generacija otrok tega sploh še spomnila oz ali njim bomo to pravo magičnost prav za prav znali še pokazati? S takšnim načinom ne, trdno in pa vedno bolj verjamem, da bomo to v prihodnosti znali narediti, saj nam na koncu tako ali tako drugega ne bo preostalo. 

 

Da pa sem v zadnjem obdobju ohranjal notranji mir kolikor se je le dalo sem za to vložil veliko truda in energije, saj se zavedam da je le notranji mir tisti, ki na koncu pokaže našo resnično notranjo moč. Če smo notranje mirni, smo veliko bolj v sebi in če smo veliko bolj v sebi smo veliko bolj osredotočeni in naša osebnost je veliko bolj jasna in to bo v naslednjem obdobju veliko bolj iskano in zaželeno. Tega si bomo vedno bolj in bolj želeli. Kar sem še opazi pa je bilo to, da sem poizkušal ohranjati notranji mir tudi takrat, ko se je zdelo najtežje in ravno takrat sem svoj osebnost najbolj krepil. Tudi z življenjskimi izzivi se zagotovo lahko kvalitetno soočamo le če smo zbrani, osredotočeni in posledično polni energije. Zato je notranji mir tako zelo pomemben. Dosežemo ga lahko s posvečanjem samemu sebi, odmiku od dnevne norije, branje knjig, sprehodi v naravo, meditacijo, itd… Prav tako pa je izrednega pomena, da ta mir širimo tudi na ostale tako, da delujemo pomirjujoče in nismo vzkipljivi, zadirčni, nesramni in da znamo biti kar se le da strpni.  Zavedajmo pa se tudi, da nam hitre instant rešitve za vzpostavljanje notranjega miru stanje nemira le še poglabljajo. Tako ostajamo v začaranem krogu nemira, ki ga krpamo začasno. Katere pa so  te stvari? Od TV, telefonov, tablic in drugih medijev, ki nas tako vlečejo, velikokrat tudi celo nezavedno, vendar nas tako na dolgi rok le izčrpajo. Ker živimo v družbi, kjer močno obremenjujemo naš UM, torej miselne procese je tako nujno najti nasprotni pol, ki bo naš UM sprostil in ga vsaj določen čas ne obremenjeval. Torej najdimo ta košček ravnovesja za vzpostavljanje notranjega miru.

 

Družba je prišla do neke točke, kjer je čutiti iztrošenost, predvsem v duhovnem smislu. Duh je bistvo človeka, je tista pristna brezmadežna iskra v nas, ki nas formira v to kar smo. Vse pa je šlo v skrajnost materialnega blišča in dokazovanja na različne načine. Človek sam je postal popolnoma brez božje note, pa s tem ne ciljam na kakršno koli religijo ali se kakor koli opredeljujem. Ta nota je bistvo našega obstoja in nas dela to kar v resnici smo, ljudje. Ljudje v osnovi živimo v simbiozi z vsem kar je okoli nas. Drug brez drugega ne moremo, prav tako ne moremo brez narave v kateri živimo in ravno proti temu se najbolj trudimo živeti. Obnašamo se, kot da je vse to samoumevno. Osebno menim, da bo počasi postajalo vedno večje bogastvo tisto, kar se ne da kupiti in tisto kar se ne da navidezno dokazovati pred ljudmi in virtualnih družabnih omrežji. Pristnost, notranji mir, spokojnost, radost in ljubezen bodo počasi prihajali v ospredje in vzpostavljali ravnovesje med materialnim in duhovnim. Tako bo počasi prihajalo do notranje osvoboditve, ki bo človeku vračala njegovo pravo moč. Če ste me uspeli razumeti, ne zanikam da denar in materialni svet ljudi kvarita, želim le da se poizkušamo zavedati, da je vse to med seboj neizogibno prepleteno in da mora biti vse to ravnovesju. Le tako lahko živimo v notranjem miru, ki nam daje materialno in duhovno obilje.

 

 

V novem letu vam želim, da bo pot vašega življenja blagoslovljena in da boste našli svoj notranji mir. Trudite se vsak dan postati boljši človek, bodite luč in postanite nekdo na katerega boste ponosni.

 

 

 

 

Želim vam lepe praznike in uspešno 2019 !  

 

 

Robert M. Šurca

Share on Facebook
Share on Twitter
Please reload

Featured Posts

Izgorelost in tesnoba, kot globalno prebujanje in opozorilo človeku?

January 25, 2017

1/1
Please reload

Nedavno objavljeno:

February 26, 2019

Please reload

Arhiv:
Please reload

Tel: 040-237-222 (Robert); 040-803-525 (Neja)

info@superpotencial.si

Robert M. Šurca

NLP coach practicioner

***

Neja M. Šurca

Učiteljica meditacije in Pravljične joge

SUPER POTENCIAL, Robert M. Šurca s.p.

V Zatišju 5, 1360 Vrhnika

DŠ: SI83466991

Matična številka: 6479251000

Vpis v register: 1.11.2013

 

  • Grey Facebook Icon